Domov
O muzeju
Program
V Stožicah
Dogodki
Novice
Galerije
Dogodek meseca
Umetnost, šport in dediščina
. . .
Gost meseca
Luka Janežič

V ponedeljek, 11.9.2017, nas je v muzeju obiskal slovenski atlet Luka Janežič, ki nam je podaril šprintarice, s katerimi je v polfinalu teka na 400 metrov na. . .

ZGODOVINA ŠPORTA IN TELESNE KULTURE NA SLOVENSKEM

Ko danes govorimo o modernem športu imamo pred seboj iznajdbo 19. in 20 stoletja, ki se je v kratkem času trdno zasidral v družbi in s svojim vplivom sooblikoval njen razvoj. Same korenine so sicer starejše in izhajajo iz časov, ko je bila telesna spretnost in pripravljenost del človekove vzgoje in vsakdana ter nujna za njegovo preživetje. Kmalu sta se temu pridružila še užitkarski (igra) in verski moment.

Prelomnica v razvoju slovenske telesne vzgoje in njegov temelj je bila ustanovitev Južnega Sokola leta 1863. Ta je že pred formiranjem Slovenije kot politične enote uspel najprej povezati vsa slovenska sokolska društva v skupno Slovensko sokolsko zvezo (1905), nato pa jo z včlanitvijo v Mednarodno telovadno zvezo (1907) in nastopi na mednarodnih tekmovanjih postavil na svetovni zemljevid. Hiter razvoj je skupaj s svojim katoliškim antipodom Orlom doživljal tudi po prvi svetovni vojni, ko je sledil pravi organizacijski športni preporod Slovencev. Zanimiv je podatek o razvitosti slovenskega športa v letu 1933, ko je imela atletika 7 klubov, avtomobilizem 2, težka atletika 3, hazena 8, kajak-kanu 1, kolesarstvo 24, konjeništvo 1, letalstvo 2, motociklizem 6, namizni tenis 4, nogomet 44, plavanje 7 in sabljanje 2 kluba.

Čeprav je bil šport v ožjem smislu postavljen na privatni iniciativi, je njegovo vlogo med obema vojnama začela prepoznavati tudi državna politika, ki je za celotno področje telesne kulture v ta namen formirala posebno Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva (1932). Vse to je prineslo več vidnih mednarodnih uspehov slovenskih športnikov, na čelu s sokolom Leonom Štukljem, ki je s treh olimpijskih iger prinesel kar šest medalj.

Na teh temeljih, a s spremembami v skladu z novim družbenopolitičnim okoljem, se je športno življenje nadaljevalo po drugi svetovni vojni. Obdobje je zaznamoval pojav novih panog in aktivnosti ter vse večja specializacija in profesionalizacija, v ozadju pa je  ostajala stara delitev na telesno vzgojo in šport. V grobem se je ta struktura obdržala tudi v samostojni Sloveniji, zamenjali so se le nazivi organizacij in zvez, krovni termin telesna kultura pa je zamenjal šport.

Šport je vseskozi ostajal pomembna sestavina družbenega življenja Slovencev, tako zaradi svoje razširjenosti med ljudmi kot tudi zaradi pomembnih uspehov slovenskih športnikov in športnic. O vsem tem izčrpno poroča v zgodovino športa usmerjena zgodovinska stroka pa tudi bolj poljudna športna publicistika. Dejstvo je tudi, da so se pri nas odvijala pomembna športna tekmovanja (evropska in svetovna prvenstva v različnih športnih disciplinah, posamična tekmovanja za evropske in svetovne pokale). Imamo tudi razvito športno industrijo, od nekdanjega JOR-a do Elana, nekdanjega Peka in Alpine, Roga, Tomosa, Universala, Nesa itd, ter močno športno stroko (Fakulteta za šport).